bojan-pravica-peter-slapsak-elementum-plemenite-kovine

Rezultati mednarodnih anket jasno kažejo, da se Slovenci znajdemo med manj finančno pismenimi narodi v Evropi. Kljub temu pa si z vztrajnostjo in zavzetostjo postavljamo ambiciozen cilj – želimo postati najbolj finančno pismen narod na svetu.

Danes imamo izjemno čast, da gostimo gospoda Pravico, izkušenega posameznika, ki že od leta 1973 živi in deluje v Nemčiji. S svojimi bogatimi izkušnjami, ki segajo čez 40 let podjetniškega delovanja, je postal ustanovitelj različnih finančnih združb na področju vrednostnih papirjev, plemenitih kovin, nepremičnin, zavarovalništva, investicijskih skladov ter fond polic. Že leta 1991 je prepoznal potrebo po strokovnem premoženjskem svetovanju v Sloveniji ter ustanovil prvo družbo s to usmeritvijo. Njegovo izjemno prispevanje k finančni stroki se kaže tudi v letu 1994, ko je oblikoval prva pravila za upravljanje slovenskega vzajemnega sklada Galile.

Z gospodom Pravico se bomo pogovarjali o ključnih vidikih finančne pismenosti, o pomenu pravilnega upravljanja premoženja ter o izzivih in priložnostih, s katerimi se soočamo na poti do finančne osveščenosti v Sloveniji. Predstavlja nam priložnost, da se poučimo in navdihnemo ter skupaj gradimo pot k bolj finančno pismeni prihodnosti.

Ali želite biti srečni, zadovoljni v svojem življenju?
Ste radovedni in bi se želeli tudi kaj novega naučiti in kaj novega spoznati?

Če ste na obe vprašanji odgovorili pritrdilno, potem smo na pravi valovni dolžini. Verjamem, da boste čas, ki ga boste namenili nam, uporabili koristno, in da boste informacije, ki jih boste slišali v nadaljevanju, tudi pozitivno izkoristili. Ste se že kdaj znašli v situaciji, kjer ste si rekli: “Če bi le vedel/-a, bi naredil/-a stvari povsem drugače”? Izkušeni in premišljeni ljudje se pred sprejetjem odločitve vedno dobro informirajo. Ko menijo, da imajo dovolj informacij, se šele odločijo. Kaj pa vi?

Danes živimo v največjem ekonomsko-političnem eksperimentu v svetovni zgodovini. Še nikoli do zdaj nismo bili priča tako nizkim obrestnim meram, negativnim obrestim na državni dolg in hitremu ustvarjanju denarja brez kritja, kar se dogaja v vseh državah po svetu.

Ko sem prvič slišal izjavo, da živimo v največjem političnem eksperimentu, sem se vprašal, ali je to danes bolje ali slabše, in ugotovil sem, da je odgovor odvisen od posameznika.

Vendar pa večina ljudi meni, da je stanje danes slabše. Pomembno je tudi spoznanje, da ne moremo vplivati na druge ljudi, vendar imamo vedno izbiro, kako bomo sami reagirali na situacije iz preteklosti, ter tiste danes in v prihodnosti. Danes imam pred seboj zanimivega sogovornika, posebnega gosta, gospoda Bojana Pravico, ki je dobro znan večini Slovencev. Pred 20 leti je sodeloval pri ustanovitvi zavarovalnice Slovenika in razvil prvo fondpolico oziroma naložbeno zavarovanje, ki ga danes tržijo vse zavarovalnice. Leta 2006 je ustanovil tudi podjetje Elementum, ki se že 17 let ukvarja z naložbami v fizično zlato in srebro, tako za pravne kot fizične osebe. Pa poglejmo, kaj je Bojana Pravico motiviralo, da je svoje življenje posvetil (skoraj izključno) financam.

Bojan Pravica: V Nemčiji sem se, tako kot nekateri v Sloveniji, začel informirati o različnih področjih financ. Med iskanjem pravega načina investiranja za mene osebno (stvar je namreč precej individualna za vsakega posameznika) sem odkril metodo povprečnih mesečnih stroškov, ki mi do takrat ni bila znana. Ta metoda je zelo zanimiva, zlasti pri vlaganju v vzajemne sklade in tudi pri naložbah v plemenite kovine. Moj glavni motiv je bil lastni interes, saj sem želel zagotoviti finančno varnost, neodvisnost ter blagostanje za svojo družino v Nemčiji. Hkrati sem prepoznal podjetniško priložnost v tej dejavnosti, ki velja še danes.

Peter SlapšakKako pa je s prevzemanjem odgovornosti? Vi ste šli živeti v Nemčijo, se tam verjetno zaposlili in nato dejansko prevzeli odgovornost za svoje življenje, ter družino. Ste mnenja, da ljudje danes prevzemajo odgovornost za različna področja svojega življenja?

Bojan Pravica: Zelo različno. Tudi v mojem življenju so bila različna obdobja. Ko sem leta 1979 postal samostojni podjetnik v Nemčiji, sem zagotovo prevzel odgovornost za sebe in svojo družino. Vendar pa je v življenju vedno tako, da ima vsak posameznik prosto izbiro in odločitev, ali bo prelagal odgovornost na druge (država, podjetje, partner), ali pa se odločil in prevzel odgovornost zase sam.

V življenju imamo vedno na voljo tri strategije, ki so nam že prenesene iz preteklosti. 

Glede na to, da je finančna varnost, neodvisnost in svoboda odvisna predvsem od kakovosti informacij, ki jih pridobimo ob pravem času, je pomembno, da se zavedamo, da smo sami odgovorni za pridobivanje pravih informacij. Mislim, da je to danes še posebej pomembno.
Peter SlapšakGlede na to, da ste zadnjih 30 let preživeli med Nemčijo in Slovenijo, ali opažate kakšne vzporednice ali razlike pri prevzemanju odgovornosti med tema dvema državama? V Sloveniji pogosto gledamo na nemški trg in kulturo kot vzor. Če vidimo, da Nemci nekaj počnejo na določen način, si pogosto mislimo, da je to dobro. Ali opažate kakšne podobnosti ali razlike v načinu prevzemanja odgovornosti med Slovenci in Nemci? Ali menite, da so Nemci na tem področju bolj napredni, kot Slovenci?

Bojan Pravica: Če pogledamo osamosvojitev Slovenije leta 1991, lahko rečemo, da smo se takrat odločili za drugačen ekonomski sistem, kar je ustvarilo nove priložnosti. Slovenci smo se takrat morali odločiti, ali bomo izkoristili te priložnosti ali ne. Po drugi strani pa ima Nemčija že dolgo časa svoboden trg in njihova ureditev je že uveljavljena zaradi tradicije.

Nemci se bolj zavedajo, da morajo skrbeti zase in se ne zanašajo toliko na državo. To pa ne pomeni, da v Nemčiji ni državne pomoči, ampak na splošno velja, da je odgovornost posameznika ključna, ne glede na državo. V vsaki državi je enako pravilo - ali prevzamete odgovornost sami ali čakate, da vam pomagajo drugi.

Peter SlapšakZelo dobro se spomnim tistega obdobja, bil sem precej mlajši, ko se je Slovenija osamosvojila. Naše sanje so bile, da bi Slovenija postala neke vrste “druga Švica” . Ali menite, da nam to ni uspelo? Sicer smo na določenih področjih res dosegli napredek, vendar je še vedno veliko prostora za izboljšave. Morda je razlog za to, da se premalo izobražujemo ali pa, da nismo dovolj odprti za spremembe. Kaj menite, kje bi lahko najbolj izboljšali v prihodnosti, da bi se kar najbolj približali prvotnemu cilju?

Bojan Pravica: Vsekakor je tisto, kar vsakdo lahko izboljša v življenju, to, da se osvobodi svojih strahov in skrbi. Strahov in skrbi se lahko znebimo le tako, da se informiramo. Vendar menim, da veliko ljudi ne izkoristi svojega polnega potenciala, ki bi ga lahko pridobili z dodatnim izobraževanjem na različnih področjih. Moje osebno mnenje je, da bi razvoj podjetništva v Sloveniji lahko močno izboljšal blaginjo in socialno varnost večine ljudi, ki danes živijo z nižjimi dohodki. Vsi vemo, da se bodo nekateri poklici, ki so trenutno na voljo, v naslednjih 30 do 40 letih morda že izgubili. Zato je pomembno, da že danes razmišljamo o prihodnosti.

Peter SlapšakGovorili smo tudi o tem, da je investicija v znanje tista investicija, ki prinaša najboljše donose. Kljub temu pa vedno več ljudi danes zaradi osebnih težav prehaja v stanje depresije in eksistenčnega stresa. Miselnost, ki jim ne dopušča, da bi sploh razmišljali o svoji dobrobiti in posledično, dodatnem izobraževanju na pomembnih področjih. Kako vi trenutno ocenjujete situacijo v svetu, na tem področju?

Bojan Pravica: Vedno so bila konjunkturna nihanja v gospodarstvu po celem svetu. Vemo, da se trenutno svet nahaja v veliki recesiji prav zaradi pandemije COVID-19, in naslednja stopnja bi lahko bila depresija, kar opozarjajo Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka in vse vlade na svetu. Mogoče malo za šalo, ampak depresijo opazimo takrat, ko se kdo v naši okolici znajde brez službe, medtem ko svojo osebno depresijo opazimo takrat, ko sami izgubimo službo. Zato menim, da je še toliko bolj pomembno, da posameznik danes poskrbi zase in postane bolj prilagodljiv. Strah in pohlep sta bila že od nekdaj slaba svetovalca. Strah in skrb sta pogosto posledica nevednosti, saj ne vemo, kaj nas čaka, in zaradi premajhne pripravljenosti na različne scenarije, nas je strah.

Poskrbeti moramo torej, da bomo obveščeni, izobraženi in posledično dobro pripravljeni. Znanja nam namreč ne more vzeti nihče.

V zaključku intervjuja se zavedamo, da je pot do finančne pismenosti pot, ki zahteva nenehno učenje, prilagajanje in odločnost. Znanje je orožje, ki ga imamo vsi na razpolago, in z njim lahko oblikujemo boljšo prihodnost.

Zato si prizadevajmo postati najbolj finančno pismen narod na svetu, saj je to ključ do trajne blaginje in uspeha na osebnem ter družbenem nivoju.